logo

Režija: Leon Vidmar

Zgodba govori o Lovru, ki se na pogrebu poslovi od svojega dedka. Ko se vrne domov, si kopalno kad napolni z vročo vodo. Leže vanjo, utrujen je in žalosten. Zagleda se v kapljico vode, ki počasi polzi iz pipe. Ko pljuskne v vodo, se Lovro spomni na dan, ko je z dedkom prvič lovil ribe. V mislih se preseli ob ribnik dvajset let nazaj, realni zvoki in predmeti v kopalnici ga spomnijo na drobne detajle tistega dne: kako je prvič nataknil črva na trnek, kako ga je dedek s trnkom ulovil za brado, kako sta se vozila na ribolov, kako je prvič ulovil ribo in jo prvič videl umreti. Spomini in realnost se prepletejo in zlijejo v eno.

Osebno izpovedna tematika filma »Slovo« podaja intimno doživljanje spomina na izgubo bližnjega. Ker se lahko z zgodbo identificira vsakdo, jo razumemo kot mednarodno zanimivo, odsotnost dialoga pa dopolnjuje univerzalnost filma, saj pomeni, da filma ni potrebno prilagajati za različna jezikovna območja. Film bo zgodbo podajal v tehniki lutkovne stop-motion animacije, kar je ustrezna tehnika za vizualni prikaz zgodbe in preplet sveta realnosti in spominov. Na podlagi scenarija, likovne zasnove filma in odsotnosti dialoga menimo, da bo film primeren za vse starostne skupine gledalcev. Film ocenjujemo kot festivalski, hkrati pa zanimiv za kinematografsko predvajanje (kot predfilm), televizijsko distribucijo in distribucijo preko ponudnikov videa na zahtevo.
Film bo predvidoma dolg 6 minut in brez dialoga.

Režija: Tomaž Gorkič

Amaterski fotomodel Zina se po prekrokani noči odpravi na modno fotografiranje v naravo v družbi ambiciozne Mie, apatične Dragice in snobovskega fotografa Blitcza. Na poti do lokacije srečajo nekaj čudaških domačinov, za katere se ne zmenijo. Na idiličnem travniku, ki so si ga izbrali za fotografiranje, jih grobo napadeta domnevna lastnika travnika Francl in Vintlr. Tako se povsem običajno modno snemanje v naravi skozi film spremeni v neusmiljen boj za preživetje …
Idila preigrava tisti žanrski vzorec, pri katerem gre za grozljivo konfrontacijo ruralnega in urbanega. Pod osnovno strukturo zgodbe so subtilno umeščene nekatere pereče teme, s katerimi se srečujeta sodobna slovenska in tudi širša družba. Je temen odsev sveta, v katerem živimo.

• 
• 
• 

Režija: Darko Bajić

Film je projekt producentske hiše Intermedia Network, ki se je podpisala tudi pod TV serijo in filmsko triloijo Montevideo o udeležbi jugoslovanske nogometne reprezentance na prvem svetovnem prvenstvu v Urugvaju leta 1930. Postali bomo prvaki sveta je film, ki se osredotoča na zgodovino jugoslovanske košarke od leta 1947, ko je bil v Beogradu odigran prvi mestni derbi med Crveno zvezdo in Partizanom, do svetovnega prvenstva leta 1970, ko je jugoslovanska reprezentanca s kapetanom Ivom Daneuom, odličnim Krešimirjem Čosićem in pod vodstvom znamenitega selektorja Aleksandra Nikolića v Ljubljani osvojila naslov svetovnih prvakov. Prav ključna tekma tega prvenstva med Jugoslavijo in ZDA je postavljena v ospredje filma.

Film je srbsko, slovensko, hrvaška koprodukcija. V mednarodno pisani igralski zasedbi slovenske barve med drugim zastopajo: Jure Henigman v vlogi Iva Daneua, Katarina Čas, Toni Cahunek, Rok Kunaver, Boris Kerč, Jure Ivanušič, Jaša Jamnik, Aljoša Kovačič,...igrajo pa še Strahinja Blažić, Miloš Biković, Aleksandar Radojičič, Marko Janketić, Leon Lučev, Sergej Trifunović, Nebojša Dugalić,, Nina Janković, Lazar Ristovski,...in kot poseben gost slavni ameriški igralec John Savage (Lovec na jelene, Lasje, Boter III,...).

 

Režija: Marko Sosič

Ida, negovalka ostarelih oseb, se pripelje s slovenske Istre k staremu Albertu, ki živi na vozičku v velikem  tržaškem stanovanju, da mu skuha, mu počisti in da ga umije. Slednja se sooča z njegovim sarkazmom in cinizmom, s katerima se spravlja tudi nanjo, a se ga ona tudi dostojanstveno brani, vse do zadnjega trenutka, ko stari Albert odkrije njeno pravo identiteto. Ida prihaja iz Bosne in govori perfektno slovenski jezik. Ob tem odkritju Albert ponori, saj se skozi ves dan, dokler je Ida pri njem, izraža dokaj nespoštljivo do vseh, ki niso čistokrvni Slovenci. Tega dne, vse do omenjenega konflikta, ki se zgodi zaradi Idine narodnosti, se med dvema razvija odnos, ki razkriva njuni življenski zgodbi: zgodbo starega Alberta, ki je v celoti zanikal svojo družino, predvsem sina, ker je le ta pomagal vojnim beguncem, saj bi le ti, po Albertovem mnenju, smrdljivi cigani, morali ostati, kjer so, čeprav so med njimi bili tudi njegovi daljni sorodniki, ki so se za časa fašizma preselili v Bosno. Idina zgodba je stkana iz drobcev, ki govorijo o njenem bivanju v slovenski Istri, o njeni družinski situacij, kako si je sama pomagala, da od tekstilne delavke se izobrazi v turistično delavko, se naui slovenskega jezika in pomaga staršem, ki so ostali v Bosni. Ida, ki očitno pozna Albertovo življenjsko zgodbo zato niti ne preseneti obisk Albertove vnukinje, ki mu je prinesla jabolka, toda Albert je noče sprejeti, ker je ne prizna. Od Idinega rahlega poizkusa, da bi nekako znova zbližala Alberta in njegovo družino ne ostane nič. Ob konfliktu zaradi njene narodnosti in ob njegovem priznanju, da je njegov sin, ki ga je ves čas zanikal vendarle pomagal beguncem in ljudem v Bosni, Ida pusti Alberta samega in za vedno odide. Slednji ostane sam z jabolkami, ki so se raztresla v dnevni sobi in z zavestjo o izgubi pomembnih človeških prisotnosti.

Režija: Boris Jurjaševič

Vlado Rojc, moški star okrog 60 let, je nekoč kot bančni varnostnik preprečil rop banke. Pri tem ga je bančni ropar ustrelil v nogo. Od takrat dalje šepa na desno nogo. Za hrabro dejanje je bil Vlado pohvaljen.

Danes je Vlado invalidsko upokojen. Živi v kletnem stanovanju, kjer mu delata družbo dve pritepeni mački. Redno mu zmanjkuje hrane, kurjave, nima denarja za plačilo položnic, pa vendar ohranja svojo človečnost.

V trgovini kupuje hrano po akcijskih cenah ali hrano, ki ji je potekel rok trajanja. Čeprav je pri vsakodnevnih nakupih karseda skromen in varčen, se bo na ulici vedno usmilil berača.

Ko se sprehaja po mestu, se vsakič napoti do banke, v kateri je bil zaposlen. Skozi stekleno steno z nostalgijo opazuje dogajanje v banki, še posebej pa bančnega varnostnika pri delu.

Redno se ustavi tudi pred izložbo nepremičninske agencije in sanjari ob razstavljenih fotografijah varovanih stanovanj v domu za starejše.

Nekega dne, ko v mestnem parku pobira dračje za kurjavo, najde na klopi časopis, ki ga je nekdo pozabil. Po skromnem kosilu prelista časopis in njegovo pozornost pritegne članek o otvoritvi najmodernejšega slovenskega zapora. V članku piše, da gre za luksuzni zapor s klimo, fitnesom, knjižnico in videoteko. Nekatere celice imajo celo pogled na morje. Dan bivanja v zaporu stane državo toliko, kot prenočitev v hotelu s štirimi zvezdicami.

Naslednji dan se odpravi v mesto. Napoti se v banko v kateri je delal. Pred bančnim okencem si natakne na nos sončna očala, na glavo pa povezne kapo. Bančni uslužbenki izroči vrečko in listek z napisom: »To je rop! Denar dajte v vrečko! Brez neumnosti, imam pištolo!« Bančna uslužbenka misli da gre za šalo. Ko Vlado zares izvleče iz žepa pištolo, uslužbenka sproži alarm. Bančni varnostnik se zdrzne in se požene proti njemu. Vlado se obrne in ga brez opozorila ustreli v nogo, da ta pade po tleh.

Vladu so se izpolnile sanje. Izza zamreženega okna luksuznega zapora zadovoljno opazuje sončni zahod nad morjem ter posluša oddaljeno šumenje morja, krike galebov in piske ladijskih siren.

 

(Kot zanimivost s snemanja je producent izjavil: "Niti ena slovenska banka ni dovolila snemanja v svojh prostorih".)

 

Režija: Jan Cvitkovič

Šiška Deluxe je grenko - sladka komedija o treh prijateljih, ki dramatične situacije prepleta s komičnimi in gledalca ne pusti ravnodušnega. Zgodba govori o treh prijateljih iz otroštva, Fedru, Miletu in Zekirju, ki se zavedajo, da niso več mladi, ne znajo pa popolnoma odrasti. Splet naključij jih pripelje do tega, da se odločijo odpreti picerijo. Seveda pa jim to ob vseh nerazrešenih težavah, ki jih ima vsak od njih, ne gre zlahka od rok. Skozi film spremljamo vzpone in padce glavnih protagonistov v osebnem življenju, pa tudi pri uresničevanju poslovne ideje. Toda tudi večni mladeniči enkrat odrastejo in prav to je pot, ki jo prehodijo glavni junaki filma Šiška Deluxe.

Snemanje filma je večinoma potekalo v Sloveniji, nekaj dni pa tudi v tujini (Italiji in Makedoniji). Premiera filma bo jeseni 2015.

• 

Mladinski celovečerni film Nika je zgodba o kartingu, ki govori skozi oči glavne junakinje, 16-letne Nike. Gre za film o odraščanju, v katerem Nika, kljub nasprotovanju svoje mame, vztraja pri dirkanju, saj je njena velika želja postati voznica formule.

Več informacij je na voljo na uradni Facebook strani Nika film.

Scenarij za Niko sta ustvarila slovenski režiser Slobodan Maksimović in pisatelj Matjaž Pikalo. Slobodan Maksimović je filmsko občinstvo prepričal s filmom Hvala za Sunderland (najboljši film FSF 2012), Matjaž Pikalo pa ima v svojem pisateljskem opusu že kar nekaj del namenjenih mladim.

Film nastaja v produkciji Nora production group, ki je producirala že mnoge TV oglase (tudi legendarne Dobre vile) ter uspešen generacijski film Jebiga. Oboje je delo režiserja Mihe Hočevarja, ki se je podpisal tudi pod najbolj gledan slovenski film Gremo mi po svoje, pri novem filmu pa sodeluje kot kreativni producent.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•